Do začetka novega študijskega leta nas loči le še nekaj dni. Medtem ko se fakultete pripravljajo na prihod študentov, se številni mladi ukvarjajo s precej bolj osnovnim vprašanjem – kje bodo sploh živeli. Pomanjkanje mest v študentskih domovih, visoke najemnine in omejena ponudba zasebnih sob predvsem v Ljubljani in na Obali pomenijo, da je iskanje primernega bivališča za številne študente postalo eden največjih stroškov in stresov ob začetku študija.
Za bruca, ki se oktobra prvič odpravlja študirat v drug kraj, bi moral biti september namenjen pripravam na fakulteto. V resnici lahko velik del tega časa mine med pregledovanjem nepremičninskih oglasov, telefonskimi klici, ogledi sob in čakanjem na informacijo, ali bo dobil mesto v študentskem domu.
Problem ni nov. Posebej izrazit je v Ljubljani, kjer po navedbah ministrstva primanjkuje najmanj 1.000 študentskih postelj. Država je zato v zadnjih letih povečala subvencije in napovedala gradnjo novih kapacitet. Marca letos je bilo podpisano tudi pismo o nameri za nov študentski dom s približno 500 posteljami, postopki pa potekajo tudi za načrtovani dom na Roški z okoli 380 posteljami. Toda to so rešitve, ki današnjemu študentu, ki išče sobo za oktober, še ne pomagajo. (Portal GOV.SI)
Skoraj 13.000 subvencioniranih mest, a težave ostajajo
Za študijsko leto 2026/27 je po vsej Sloveniji razpisanih 12.883 mest za subvencionirano bivanje študentov, poleg tega pa še 32 mest za študente s priznano mednarodno oziroma začasno zaščito.
Subvencija za bivanje v javnih dijaških, dijaško-študentskih in študentskih domovih letos znaša 41,46 evra mesečno, za zasebne študentske domove in bivanje pri zasebnikih pa 103,36 evra mesečno. (Portal GOV.SI)
Toda skupno število mest ne pokaže celotne slike.
Težava namreč ni enaka po vsej državi. Ministrstvo je že opozarjalo, da so zmogljivosti v Mariboru zadostnejše, medtem ko postelj primanjkuje predvsem v Ljubljani in Kopru. (Portal GOV.SI)
Ko študent ne dobi mesta v domu, mu pogosto ostane zasebni najemni trg. In prav tam lahko nastane največji finančni problem.
Ko soba stane več sto evrov
Razlika med bivanjem v javnem študentskem domu in najemom sobe na prostem trgu je lahko velika.
Pred začetkom letošnjega študijskega leta so mediji poročali o primerih v Ljubljani, kjer se za študentske sobe zahtevajo tudi zneski okoli 500 evrov mesečno, pri čemer visoka cena še zdaleč ni zagotovilo za primerno kakovost bivanja. Poročali so o dotrajani opremi, plesni in celo kletnih prostorih, ponujenih študentom kot sobe. (Deloindom)
Takšni primeri kažejo predvsem na neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem.
Študent, ki mora čez nekaj dni začeti obiskovati predavanja in nima druge možnosti za bivanje, ima bistveno slabše pogajalsko izhodišče. Zavrnitev neprimerne ali predrage sobe lahko pomeni nadaljnje iskanje brez zagotovila, da bo naslednja ponudba boljša.
Tako se lahko zgodi, da vprašanje ni več, ali je določena soba vredna zahtevane najemnine, ampak preprosto: ali ima študent sploh drugo možnost?
Bivanje postaja pomemben del stroška študija
Šolnina za redni študij na javni fakulteti za večino slovenskih študentov morda ni osrednji strošek študija, vendar to še ne pomeni, da je študij brezplačen.
Najemnini oziroma strošku študentskega doma je treba prišteti prehrano, prevoz, študijsko gradivo, telefon, oblačila in druge vsakodnevne izdatke.
Pri zasebnem najemu se pogosto pojavijo še varščina in stroški elektrike, ogrevanja, vode ter interneta.
Že sama vselitev lahko zato pomeni velik enkratni izdatek. Če najemodajalec ob podpisu pogodbe zahteva prvo najemnino in še eno ali dve najemnini varščine, mora imeti študent oziroma njegova družina že pred začetkom študija na voljo precejšen znesek.
Stanovanjsko vprašanje tako ni več zgolj vprašanje udobja. Lahko vpliva tudi na to, koliko denarja mora študent zaslužiti ob študiju in koliko finančne pomoči mu lahko zagotovi družina.
Delo ob študiju – izbira ali nuja?
Študentsko delo je tradicionalno pomemben del študentskega življenja in mladim omogoča pridobivanje prvih delovnih izkušenj ter dodatnega zaslužka.
Toda obstaja pomembna razlika med delom zaradi dodatnega zaslužka in delom zato, ker brez njega ni mogoče plačati osnovnih življenjskih stroškov.
Če mora študent vsak mesec zagotoviti več sto evrov samo za najemnino in stroške, lahko večji obseg študentskega dela postane nujen. Več delovnih ur pa pomeni manj časa za predavanja, pripravo seminarskih nalog, učenje in počitek.
Tako lahko stanovanjska problematika neposredno poseže tudi v študijski proces.
Najcenejša možnost ostaja tudi najbolj iskana
Prav zato so mesta v javnih študentskih domovih tako pomembna.
Država se zaveda pomanjkanja kapacitet. Poleg načrtovanih novih javnih domov poskuša ponudbo povečati tudi prek zasebnih študentskih domov. Za subvencioniranje bivanja v zasebnih študentskih domovih je za študijsko leto 2026/27 namenjenih 1,77 milijona evrov, kar zadostuje za približno 1.500 ležišč. (Portal GOV.SI)
V Ljubljani naj bi k povečanju ponudbe pripomogle tudi višje subvencije zasebnim ponudnikom. Ministrstvo je marca navedlo, da je bilo na ta način v Ljubljani zagotovljenih 282 dodatnih študentskih postelj glede na prejšnje študijsko leto, po vsej Sloveniji pa 383 dodatnih ležišč. (Portal GOV.SI)
Toda obseg problema kaže tudi podatek, da je bil zadnji nov študentski dom v Ljubljani zgrajen leta 2006. (Portal GOV.SI)
Dvajset let brez novega doma v največjem univerzitetnem središču je težko spregledati, ko danes govorimo o pomanjkanju študentskih postelj.
Ko lokacija študija vpliva tudi na možnost študiranja
Visoki stroški bivanja najbolj prizadenejo študente, ki živijo predaleč, da bi se lahko vsak dan vozili na fakulteto.
Študent iz Ljubljane, ki študira v Ljubljani in lahko ostane doma, ima povsem drugačno finančno izhodišče kot nekdo, ki se mora zaradi istega študijskega programa v prestolnico preseliti.
Razlika ni povezana z uspehom na maturi, študijskimi sposobnostmi ali motivacijo. Povezana je predvsem s tem, kje študent živi in kakšne finančne možnosti ima njegova družina.
Če primanjkuje cenovno dostopnih nastanitev, lahko zato stanovanjska problematika postane tudi vprašanje dostopnosti visokošolskega izobraževanja.
Dolgoročne rešitve prihajajo, študenti pa sobo potrebujejo danes
Država napoveduje dodatne zmogljivosti. V Ljubljani je predviden nov študentski dom s približno 500 posteljami, načrtuje se dom na Roški z okoli 380 posteljami, ohranjenih pa je bilo tudi 200 postelj v Baragovem semenišču. (Portal GOV.SI)
To so pomembni projekti, vendar je njihova skupna značilnost preprosta: večina novih postelj še ni na voljo.
Generacija, ki začenja študij oktobra 2026, svoje bivališče potrebuje zdaj.
In zato se nekaj dni pred začetkom študijskega leta ponovno odvija isti scenarij: nekateri čakajo na mesto v domu, drugi iščejo sobo na zasebnem trgu, tretji razmišljajo o vsakodnevni vožnji, čeprav jih od fakultete loči več deset kilometrov.
Študentsko bivanje ni več obrobno vprašanje
Razprava o študentskih stanovanjih zato ni samo razprava o tem, ali je na voljo dovolj postelj.
Gre za širše vprašanje: ali lahko mlad človek študira v drugem slovenskem mestu, ne da bi stroški bivanja postali ena njegovih največjih finančnih obremenitev?
Za študente, ki so dobili mesto v javnem študentskem domu, je položaj bistveno lažji. Za tiste, ki so odvisni od zasebnega trga, pa lahko že iskanje sobe pomeni soočenje z visokimi cenami, varščinami, dodatnimi stroški in zelo omejeno izbiro.
Novo študijsko leto se bo začelo ne glede na razmere na nepremičninskem trgu. Predavalnice bodo odprle vrata, urniki bodo objavljeni in predavanja se bodo začela.
Toda za del študentov se bo prvi pravi izpit novega študijskega leta začel že prej – z iskanjem cenovno dostopne strehe nad glavo.