V intervjuju z ravnateljico Višje strokovne šole, Ekonomska šola Celje, mag. Marjano Leva Bukovnik, smo se pogovarjali o eni ključnih tem sodobnega trga dela – prekarnih oblikah zaposlovanja in njihovem vplivu na mlade. Ravnateljica poudarja pomen pravočasnega ozaveščanja študentov o tveganjih, pravicah in odgovornostih, ki jih prinaša vstop na trg dela, ter izpostavlja, kako lahko kakovostna usposabljanja pomembno prispevajo k večji samozavesti, informiranosti in zaposlitveni pripravljenosti mladih. V pogovoru razkriva tudi, zakaj so tovrstni programi nujni del podpore mladim pri njihovem prehodu iz izobraževanja v svet dela.
- Zakaj menite, da je pomembno, da se mladi že v času študija seznanijo s pojmom prekarnega dela in z možnimi tveganji, ki jih prinaša?
Pomembno je, da se mladi že v času študija seznanijo s prekarnim delom in tveganji, ki jih takšni pogoji prinašajo, saj so prekarne oblike zaposlovanja v zadnjih letih v porastu in pogosto predstavljajo prvi stik mladih s trgom dela. Ker študenti ob vstopu v delovno okolje še nimajo veliko izkušenj, se lahko hitro znajdejo v negotovih in za njih neugodnih oblikah dela. Zato je ključno, da so pravočasno informirani, kritično ozaveščeni in pripravljeni na odgovorno sprejemanje odločitev o svoji karierni poti.
Poznavanje prekarnega dela mlade opolnomoči, saj jim omogoča pravočasno prepoznavanje neustreznih ali potencialno izkoriščevalskih delovnih pogojev ter boljše razumevanje njihovih pravic in možnosti zaščite. Hkrati razumevanje tveganj, kot so nestabilni prihodki, omejen dostop do socialnih pravic, izčrpavajoči delovniki ali pomanjkanje možnosti za karierni razvoj, spodbuja razmislek o dolgoročnih posledicah takšnih zaposlitev.
Ozaveščanje o prekarnosti prispeva tudi k razvoju odgovorne in proaktivne delovne kulture. Mladi tako lažje zastopajo svoje interese, prepoznajo kakovostne delodajalce ter se vključujejo v dialog o izboljševanju delovnih razmer na sistemski ravni. S tem krepijo svojo socialno varnost, poklicno samozavest in občutek lastne vrednosti, kar je izjemno pomembno za uspešen prehod iz izobraževanja v zaposlitev.
- Kako ocenjujete vpliv takšnih usposabljanj na pripravljenost študentov za vstop na trg dela – tako z vidika znanja kot samozavesti?
Usposabljanja te vrste imajo zelo pozitiven vpliv na pripravljenost študentov za vstop na trg dela. Omogočajo jim pridobitev ključnih in praktičnih znanj o delovnih razmerjih, pravicah ter izzivih, s katerimi se lahko srečajo, zlasti pri prekarnih oblikah dela. Ko študenti razumejo realne razmere na trgu dela, vstopajo vanj bolj informirani, samozavestni in odgovorni.
Takšna usposabljanja pomembno krepijo občutek kompetentnosti, saj študentom omogočajo jasnejši vpogled v njihove sposobnosti in možnosti. Izkušnje kažejo, da se po tovrstnih programih lažje vključujejo v dialog z delodajalci, bolj samozavestno zastopajo svoje interese in pogumneje sprejemajo prve zaposlitvene priložnosti.
Menim, da tovrstna usposabljanja predstavljajo pomembno podporo mladim, saj jim omogočajo razvoj poglobljenega razumevanja sodobnega zaposlitvenega okolja ter samozavesti, ki sta ključni za uspešen in suveren vstop na trg dela.
- Ali bi takšno usposabljenja predlagali tudi drugim?
Tovrstna izobraževanja brez zadržkov priporočam tudi drugim izobraževalnim ustanovam in mladim, ki vstopajo na trg dela. Izvedena so bila na visoki strokovni ravni in neposredno naslovijo aktualne izzive sodobnega zaposlitvenega okolja.
Študenti so program zelo pozitivno ocenili. Posebej so izpostavili jasnost predstavljenih informacij, dostopnost in odprtost predavateljev ter konkretne primere iz prakse, ki so zanje izjemno uporabni. Povedali so, da so pridobili boljši vpogled v svoje pravice, obveznosti in pogoje dela ter razvili pomembne kompetence, ki jim bodo v podporo pri iskanju prve zaposlitve in pri oblikovanju nadaljnje karierne poti.
Visoka stopnja zadovoljstva udeležencev potrjuje, da gre za program z izrazito praktično vrednostjo in jasnim vplivom na zaposlitveno pripravljenost mladih. Prepričana sem, da so takšna izobraževanja ključna za opolnomočenje mladih ter da pomembno prispevajo k njihovemu uspešnemu, samozavestnemu in informiranemu prehodu v delovno okolje.
Ravnateljici se iskreno zahvaljujemo, da si je vzela čas za pogovor in z nami delila svoje poglede ter izkušnje na področju prekarnega dela mladih. Njeni odgovori pomembno prispevajo k razumevanju vloge izobraževalnih ustanov pri pripravi študentov na trg dela. Hvala za odprtost, sodelovanje in podporo pri soustvarjanju bolj informirane in opolnomočene generacije mladih.